September, 2015 Arhiv

Sep 16

Saj veste tisto o skurjenih brokejih iz Wall Streeta, ki do 30 leta obogatijo in nato pobegnejo na Kalifornijsko plažo, palačinke peč. Vmes doživijo še eno obvezno življensko epizodo. Zaradi notoričnega načina življenja, epsko opevanega v Volku z Wall streeta s Katarino Čas in Leonardom, so po nekaj letih tako izgoreli, da trumoma oblegajo klinike vseh možnih psihiatrov, nevrologov, kardiologov. Ker pravzaprav nimajo težav, a tega namišljeni bolniki ne vidijo, jih te klinike skubijo samo za terapevtske razgovore. Ti razgovori vključujejo tudi, kako iziti iz posla. Going out of business. In 24 urno dosegljivost za terapevtske razgovore s tipi s Harvarda, ki so nekoč že prehodili tako pot. Podobno je na Londonskem Cityju. Klinike za razgovore cvetijo. Zgodbe teh pekov palačink s Kalifornijske plaže v Santa Monici v drugi karieri so neizmeren vir literarnih zgodb, ki se lahko kosajo z Ano Karenino, ali Vojno in mirom.

In čemu Katarina Čas z Wall streeta z izgorelim brokerjem v Marketing magazinu? Ker v Sloveniji ne moreš biti niti dober broker, ker je borza miniaturna, pa tudi v Portorož ne moreš iti peči palačink, v drugi karieri. Pa ne zato, ker ne bi mogel obogateti. Temveč zato, ker te tam vsi poznajo. In je Portorož samo eno uro iz Ljubljane. Za drugo kariero rabiš smisel ter časovno in krajevno distanco.

Če že nimamo borze kaj prida, pa imamo nekaj drugega, kar je po stresu celo bolj smrtonosno kot življenje brokerja. In to življenje in delo vseh tistih v kreativni industriji, marketingu, odnosih z javnostmi, oglaševanju, komuniciranju, novinarstvu. Skratka, tistih nekaj tisoč izjemno konkurenčnih in garajočih posameznikov, ki se vrtijo v tistih 600 milijonih evrov prometa. Delo vseh teh direktorjev marketinga, piarovcev, markentingarjev po agencijah, katerih velika večina guli svoj s.p., od jutra do večera za bori honorar. Kakorkoli, gre za cvetober naroda. Za tiste, ki kreirajo kulturo svobodne izbire. Nimam podatka, a vsi ti so pasje peklensko na trgu. Cene storitev so padle v zadnjih sedmih letih, tudi do 10x. Večinoma na račun vseh tistih, ki mezdijo kot v zgodnjem kapitalizmu. Baje večina agencij sploh ne pozna več redno zaposlenih. Vsi delajo samo še s s.p.ji. Ni odpravin, ni bolniških. Zunaj čisti kapitalizem. Vzami ali pojdi. Če te ne zanima, bom zunaj našel tisoč drugih, cenejših. Naročniki so v še večji godlji. Pritisk na cene znižuje komunikacijske proračune. Cene se znižujejo zaradi globalne konkurence in odprtega trga.

Tem svobodnim poklicem je treba dodati še četice odvetnikov, direktorjev, managerjev, malih podjetnikov, ki jim je izgoretje kar način življenja. In Klinika za skurjene je kratek opis današnje Slovenije. Leta 2015. Z močnim evrom in centralno banko v Frankfurtu, namesto inflacijskega dinarja v Beogradu. S poveljstvom vojske na NATO ter zakonodajnim parlamentom v Bruslju, je Sloveniji ostalo samo še eno orodje ekonomske politike. Število brezposelnih in zniževanje plač. In skurjenost.

Ti kreativci so slovenski kulturniki. Večinoma si lahko svoj kruh zaradi lepega Trubarjevega jezika služijo predvsem v Sloveniji. Manjšina na Dunaju ali Dubaju. Redki v Londonu, kot prvi slovenski paparaco Jani Božič, ki ga še vedno preganja Ljubljanska oblast, ker je v parlamentu fotografiral nekdanjo predsednico vlade, ali Katarina Čas v Hollywoodu. Za razliko od vseh vrst tehnikov. Naš računalničar v Mariboru je dal odpoved, ker prejme na Dunaju 4 krat več. Za isto delo. In dve uri vožnje. Adijo cela generacija.

Naša generacija počasi odhaja. Prijatelj in pisatelj, ustanovitelj agencije Doberman Igor Kenda je odšel letos. Star 43 let. Avtor knjige Psi. Lastnica agencije, ki je do sedaj edina prejela Zlatega leva, se je preselila v Avstrijo, in zraven Schladminga vodi manjši hotel. In tu je razlika in odgovor. Pokojni Igor Kenda, je izgorel. Duška Vuga iz Mediamixa, je pričela drugo kariero. Ne v Kaliforniji, temveč v Schladmingu. Se kdo še spomni Radia Gama? Tam je pričel tudi večni televizijec Pavle Vrabec. Radio Gama je bil v devetdesetih tržni lider. Po spominu sta ga vodila dva brata. Zadnjič sem ju srečal cela nasmejana in opečena. Nekje na Voglu, al kje že, vodita neko kočo. Poleti pa turiste vozita z jadrnico. V drugi karieri. Večni producent in frontman Preporoda, punk banda iz 80′, je pregorel predlani. Star 51 let. Srce. Avtor teh vrstic je deležen podobnega psihosocialnomedicinskega tretmaja vsakih sedem let. Samo teden za Smiljanom, sem obležal na isti postelji v šok sobi UKC Maribor. Na srečo samo lažni preplah. Ja od 1986 se bavim z odnosi z javnostmi, kriznim komuniciranjem in podobnim. Do sedaj sem 4 krat končal na urgenci. Tudi, ko sem si na Novi Zelandiji zlomil nogo, je bila diagnoza Izgorelost. In posledica zadnjega obiskovanja teh šok sob po svetu (da se razumemo, zdrav sem kot riba, vedno je bila diagnoza izgorelost), je bila ponudba, da zaženem Kliniko za skurjene managerje! Vsi ti zdravniki v UKC Maribor in Ljubljana poznajo vse, ki tako storitev potrebujejo. In vse tiste, ki jo še bodo. Nora tržna niša.
Pa zaključimo. Rabimo Kliniko za izgorele marketingarje in piarovce. In odvetnike, brokerje, direktorje… Za začetek 24 urno telefonsko linijo. Za hitro pomoč in nasvet. Takšno celovito informacijo, ki bi svetovala, kdaj moraš pričeti živeti počasneje, in kako počasi prenesti posel na druge, lahko žal dobiš danes samo na Dobu.

Če kdo potrebuje pro bono poslovni nasvet, naj mi piše na tviter. Ali pošlje mail. Odgovorim isti dan. Mi, ki imamo letos Abrahama, moramo skup držat. Saj veste, kaj je napisal tisti Čeh Kundera, ki je živel v Nemčiji. Starost je za mladost, kot modrica v megli na koncu tunela. Predaleč in zdi se neresnična.
bozidar.novak@skladovnica.si

  • Share/Bookmark

Božidar Novak